Stres in njegov vpliv na zdravje rib
Kaj je poglavitni razlog za pogin ribice po vnosu v akvarij? Stres! Pri ljudeh vsi s prstom kažejo na stres vendar ali ima res tako veliko vlogo?
Da!
Stres je pri ljudeh odgovoren za številne zdravstvene težave in naj bi bil vzrok za 70 – 90 % vseh bolezni, zaradi katerih obiščemo zdravnika. Vpliva na našo presnovo, zmanjšuje sposobnost imunskega odziva in vpliva na vedenje. Popolnoma enako velja za ribe. In transport, ne glede na to, da izgleda popolnoma nedolžen, lahko veliko prispeva k stresu, ki ga riba doživlja med tem ko potuje iz akvarija v trgovini do vašega doma.
Za čim manj stresen transport prenašamo ribico v polivinilni vrečki z zarobljenimi vogali, idealno napolnjeni do 1/3 z vodo, ostali 2/3 pa naj predstavlja kisik (če seveda to ribja fiziologija omogoča). Vrečko prenašamo pokončno v namenskem izoliranem zaboju. Zelo priročne so hladilne torbe ali skrinje, zlasti če so vremenske razmere neugodne, na primer hladno ali prevroče vreme. Med transportom naj bo v zaboju temno, saj to dodatno pripomore k dodatnemu zmanjševanju stresa.
Dejavniki, na katere moramo biti pozorni pri prenašanju rib:
- dolžina transporta – ta naj bo čim krajši! Pogosto se srečamo s kupci, ki kupijo ribice, potem pa gredo skupaj z ribicami še po ostalih opravkih, ali pa ribice celo pustijo v avtomobilu pri nizkih ali visokih temperaturah.
- način pakiranja – ribe naj bodo pakirane v mehko vrečko z zarobljenimi robovi; v tem primeru ne pride do naglih sprememb v tlaku zaradi atmosferskih sprememb
- pakiranje v kisikovi atmosfer – pihanje sape v vrečko je stvar preteklosti. S tem v vrečko po nepotrebnem dodamo preveč ogljikovega dioksida. S pakiranjem v kisikovo atmosfero je transport za ribe manj stresen, saj je v vodi maksimalna možna količina raztopljenega kisika, ni pa tak način pakiranja primeren za nekatere skupine rib. Kisik mora prihajati iz jeklenke ter mora biti medicinske kakovosti. Ni dovolj, če vrečko napihnemo s stisnjenim zrakom iz kompresorja. Na žalost velika večina trgovin tega še vedno ne počne.
- temperatura - čim bolj konstantna, po potrebi zagotovite ogrevanje.
- vibracije in druge sile, ki lahko nastopijo med transportom
Vendar transport ni edini vir stresa, ki ga riba lahko občuti in se nanj odzove. Stres lahko nastopi tudi zaradi prenaseljenosti, neprimernega ali slabega okolja, neprimernih ali agresivnih sostanovalcev v akvariju in, to velja predvsem za divjino, plenilcev.
Ker so se ribe razvile in živijo v razmeroma stabilnem okolju, bolje obvladujejo kratkoročne tegobe in niso najbolje prilagojene dolgotrajnim okoljskim dejavnikom stresa. Na žalost pa tako kratkotrajni kot dolgotrajni stres lahko povzročita probleme.
Plenilec ali lov z mrežico pri ribah nemudoma sprožita odziv na stres, saj riba poskuša pobegniti. Ob tem se v krvni obtok ribe sprostijo hormoni, kot je na primer adrenalin, za hiter vir energije za pobeg. Izloča se tudi kortizol. Adrenalin v ribi poruši osmoregulacijsko ravnovesje, kortizol pa zaviralno vpliva na učinkovitost imunskega sistema. Tudi trkanje po akvarijskem steklu povzroči pri ribah enak odziv, čigar posledica je lahko tudi izbruh bolezni. Tudi, ko je "nevarnost" mimo, lahko traja nekaj ur ali celo dni, da se v ribi vzpostavi naravno ravnovesje.
Odziv na dolgotrajne spremembe, kot je neustrezno ali slabo okolje, ima sprva enak odziv kot pri kratkotrajnem stresu. Riba se hoče umakniti/pobegniti. Vendar če to ni mogoče, je riba še vedno v stresu: začne se prilagajati na novo okolje kakor se najbolje zna.
Najprej se telo ribe pretirano odzove, s časoma pa se prilagodi fiziološko in tudi vedenjsko, da doseže najboljše možno ravnovesje. Skozi obdobje prilagajanja je stres še vedno prisoten, zato je na udaru tudi imunski sistem, ki je bolj podvržen boleznim. Prilagajanje na nove razmere običajno traja od 4 do 6 tednov!
Če je riba še naprej v stresnih pogojih (neprimerno okolje ali agresivni sostanovalci), se še naprej poskuša prilagoditi in uporabi vse možne telesne odzive, kar pa zmanjša njeno zmožnost preživetja. V najhujšem možnem scenariju, kjer prilagoditev na novo okolje ni mogoča (na primer prevelika odstopanja v parametrih vode), se riba preveč izčrpa in pogine.
Kot akvarist, je zelo pomembno, da upoštevate vplive stresa. Načrtujte vnaprej, pazljivo uravnavajte razmere v akvariju in skrbite za populacijo rib v akvariju. To so temeljne osnove akvaristike. Da bi bile ribe v čim boljši kondiciji pred in po transportu, redno uporabljajte vitaminske dodatke kot sta eSHa Minaroll in eSHa Optima.
