Neprimerna voda in okolje

Neprimerna voda in okolje

Velikokrat stranke vprašamo, kakšni so parametri vode v akvariju, v odgovor pa dobimo le: "Voda je v redu". Potem so vaše ribe umorili vesoljci. Proti temu pa ne moremo storiti nič.

Kvalitetna voda je bistvenega pomena za dobrobit rib. Če je nekaj narobe z vodo, bo tudi hitro nekaj narobe z ribami. Prva zadeva, ki jo moramo preveriti, če ribe ne izgledajo tako kot bi morale, je kakovost vode. Ribe ne morejo odplavati stran, če kakovost vode ni ustrezna. Nam pa s svojim obnašanjem pokažejo, da nekaj ni v redu. Več o kvaliteti vode za ribe si preberete lahko tu.

Osnovni komplet testov za kvaliteto vodo je nekaj, kar bi moral imeti vsak akvarist vedno pri roki. Večina težav namreč nastopi zaradi povečanih koncentracij amonijaka, nitrita ali nitrata, previsokega ali prenizkega pH ter neprimerne trdote vode, vzrok teh problemov pa so najpogosteje sledeči:

  • nezadostne menjave vode – zaradi prevelikih odstopanj v pH vrednosti, preveč nitratov in preveč onesnaženosti zaradi pomanjkljivih menjav vode, lahko ribe v akvariju počasi slabijo a še ne kažejo znakov zastrupitev, saj so se na slabšanje življenjskih razmer počasi privadile, na novo dodane ribe pa v takem akvariju poginejo takoj oziroma v nekaj urah. Vse o kvaliteti vode in njeni menjavi si lahko preberete tukaj in tukaj.

  • slaba biološka filtracija – premajhen, premočan ali slabo vzdrževan filter; močan filter ne pomeni nujno dobre filtracije. S tem imamo v misli predvsem biološko filtracijo. Močan pretok vode preko biološkega materiala celo oslabi sposobnost koristnih bakterij, ki presnavljajo amonijak v manj strupene dušikove spojine. Veliko bolj primerni s tega vidika so zunanji filtri, saj imajo kljub večjemu pretoku tudi veliko večjo površino, preko katere se pretaka akvarijska voda, tako da je tok vode mimo posameznega delca biološkega filtrirnega materiala dejansko manjši. Ponudbo kvalitetnih zunanjih filtrov si lahko pogledate tukaj.
  • prenaseljenost – zaradi prevelikega števila rib v prvi fazi prihaja do hitrejšega poslabšanja kakovosti akvarijske vode, za seboj pa to potegne še stopnjevanje stresa pri ribah in spremembo obnašanja zaradi nezadostnega življenjskega prostora, kar lahko vodi v pretirano agresijo in posledično obolevanje in pogin šibkejših organizmov.
  • Neprimerno urejen akvarij – vsaka riba se je prilagodila na okolje, iz katerega izhaja. V njem najde vse potrebno za ohranjanje in nadaljevanje svoje vrste. Akvarij, umetno in nadzorovano okolje, ji sam po sebi tega ne nudi. Na nas je, da okolje za ribe pripravimo tako, da bodo v njem preživele pa tudi "živele".
    • S pravilno izbiro še tako trivialnega dekorativnega elementa, kot je presek, lahko predvsem talnim ribam močno izboljšamo naravno okolje. Svetleč, oster pesek za njih ni primeren, saj jim poškoduje nežne brčice in mehko spodnjo stran trupa. "Fuga sand" je pravi strup za škrge, saj zaradi ostrih majhnih delcev te prekomerno draži. Nekateri industrijski peski imajo v sebi celo paleto tehnoloških aditivov iz zaradi tega še zdaleč niso primerni za akvarije. Da bo pesek 100% varen za vaše akvarijske prebivalce, ga kupite v akvaristični trgovini. Ponudbo kvalitetnih peskov si lahko pogledate na naši spletni strani.
    • Akvarijske rastline so v akvarijih nujno potrebne. Seveda, če v njem nimamo rib, ki bi rastline uničile. Rastline nudijo številnim ribam zavetje, hrano, kisik. Me d njimi si ribe izbojujejo teritorije, se drstijo, odraščajo. Rastline tudi pomembno pripomorejo k kvaliteti vode, saj za svojo rast porabljajo odpadne novi, ki jih ribe izločajo skozi škrge in z iztrebki.

V primeru ko pogin rib nastopi po menjavi vode, je mogoče dvoje:

  • pogin zaradi nakopičenega nitrita/amonijaka/klora – med menjavo vode ste na nek način uspeli uničiti koristne bakterije v biološkem delu filtra; filter predolgo časa ni deloval ali pa ste filter oprali v vodovodni vodi. Zaradi tega se v akvarijski vodi v nekaj urah/dneh nakopiči prevelika količina nitrita ali amonijaka, kar privede do akutne zastrupitve pri ribah. Druga možnost je, da ste v akvarij nalili klorirano vodo. Klor je zelo agresivno sredstvo, ki se uporablja za razkuževanje vode. Če vode ne pripravite s sredstvi za nevtralizacijo klora, je lahko to tudi razlog za pogin, saj klor uniči sluznico škrg, ribe ne morejo dihati in se dobesedno zadušijo. Ponekod se za razkuževanje vode uporablja tudi kloramin, ki je v vodi precej bolj obstojen in iz nje ne "izhlapi" po prezračevanju. Kloramin lahko nevtralizirate le s kvalitetnimi sredstvi za pripravo vode, ki si jih lahko ogledate tule.
  • Pogin zaradi zastrupitve s pesticidi/herbicidi – zlasti po deževjih se v tla iz obdelovalnih površin spirajo številne nevarne snovi, zlasti pesticidi in herbicidi. Pesticidi večinoma hudo škodijo hladnokrvnim živalim, medtem ko so za toplokrvne sesalce na kratek rok manj problematični. Problem pesticidov in ostalih fitofarmacevtskih sredstev je v tem, da jih z akvarijskimi testi ne moremo zaznati. To zmorejo le v naprednih laboratorijih za analizo vzorcev okolja in pitne vode. Če imate probleme z nenadnimi pogini rib po menjavi vode, priporočamo, da si preberete ta prispevek.

V primeru, da smrt nastopi čez nekaj dni, govorimo o sindromu zapoznele smrtnosti oziroma s tujko Delayed Mortality Syndrome (DMS). DMS nastopi lahko kot posledica prehitre in velike spremembe v okolju, na primer ob vnosu v nov akvarij, ob preobilni menjavi vode s parametri, ki se zelo razlikujejo od tistih v akvariju, ob premikanju ribe iz enega akvarija v drugega in ob prevelikih razlikah v kvaliteti vode.

Preleteli smo vplive stresa, ki se pokažejo takoj ali v obdobju nekaj dni. Stres igra ključno vlogo pri razvoju ribjih bolezni in je včasih povod za začetek katastrofe.

 Poleg stresa pa na preživetje rib vpliva tudi večinoma povsem spregledan razlog.

Vojna svetov in tihi morilec? Vas zanima več? Preberite si tukaj!

0 komentarja /-ji,/-jev

Napiši komentar

Komentarji so moderirani