Otocinclus – akvarijski sesalec

Začetek zgodbe

Predstavljajte si ogromna zelena področja Južne Amerike, posuta z gorovji, gozdovi in – najpomembneje – vijugastimi progami - rekami, polnimi življenja, ki se od morja zajedajo v kopno. Posvetimo se tem rekam, poglejmo pobliže. Izkaže se, da niso videti tako, kot bi si jih večina predstavljala – namesto enakomernega modrega ‘traku’ nas pričaka pogled na blatno, rjavkasto reko polno zavojev, ki se neprestano širi in oži. Na določenih delih je zaradi bogatega obrežnega rastja tudi komaj opazna.

Dom

Stopimo še korak naprej. Zdaj stojimo na blatni obali, ki se po barvi komaj kaj razlikuje od barve nepregledne količine vode, ki teče mimo nas. Izdaja jo samo zvok vodnega toka. Tu iščemo zelo posebno žival, ki pa jo lahko zlahka najdemo, če le vemo, kje iskati. Najdemo majhno zaplato zelenja, območje mirne vode, iz katere štrli deblo. Dvignemo ga in opazimo gručo drobnih, temno obarvanih ribic, zmedenih, ker jih je nekdo zmotil, posegel v njihovo vedno varno zavetje. Našli smo zvezdo oziroma sesalca, o katerem pišemo v tem članku. Ljubki mali Otocinclus - Oto. O tem, zakaj je to riba in hkrati tudi sesalec, pa v nadaljevanju.

Poglejmo našo malo ribico od blizu. Je majhna, ostrih linij in, na splošno gledano, oblike tulca, dolga je okoli 5 centimetrov. Njeno telo je prekrito s koščenimi ploščami, kar je značilno za pripadnike družine Loricariidae. Opazili pa bomo tudi dobro razvita usta v obliki priseska na spodnji strani glave – usta, s pomočjo katerih se seveda prehranjuje, pa tudi prilepi, prisesa na podlago. Barve so vedno temne, vendar različne, od rjave to žametno črne, z večjimi progami ali gosto posutimi pikami. Mnogi imajo ob strani telesa, od glave do repa, tudi dolgo temno linijo. Ne videti, ne slišati ni kot ribica pretirano markantnega videza, vendar je to tudi njen namen, saj je prilagojena za življenje v kalnih, blatnih vodah južno ameriške reke Rio de Janeiro. Tako ostane varno skrita pred vedno prisotnimi plenilci.

Dom in dolga pot

Zgodba vsakega Otoja se običajno začne v prej omenjenem okolju – v vodah južno ameriških rek. Ta vrsta rib je znana (tudi) po tem, da jih je v ujetništvo izredno težko razmnožiti, zato jih ima večina v akvarističnih trgovinah za seboj dolgo pot iz divjine, kjer jih ulovijo, predajo lokalnim trgovcem, ki jih nato izvozijo v različne države sveta. Na koncu pa pristanejo v akvaristični trgovini in pri nas doma. Lahko se vprašamo, kako preživijo tako dolgo pot in kako sploh lahko ves čas potovanja vse te mnoge ribice nahranijo. Ribice seveda hranijo, vendar običajno niti najmanj ne dovolj, zato so mnoge ob koncu potovanja zelo šibke, izčrpane in tudi vitke. Akvaristične trgovine običajno vedo, kako jih pravilno nahraniti in zmanjšati stres, da bodo pripravljene na življenje v domačem akvariju. In ravno temu se bomo posvetili tudi mi – prehranskim navadam Otoja, saj so prav zaradi tega tako posebni in cenjeni pri mnogih akvaristih, to je tudi njihova super-moč. O čem govorimo? O odstranjevanju nadležnih alg, seveda. In v tem je Oto svetovni prvak.

V Otoju je super-moč

To, da je ta ribica hkrati tudi sesalec, smo že napisali. In to iz zelo posebnega razloga. So vsejede ribe, vendar jim precej bolj prija hrana rastlinskega izvora, njihov najljubši obrok pa so zelene alge, ki rade prekrivajo različne površine, tudi akvarijske. V naravo Otoja običajno najdemo pod potopljenimi debli, koreninami, na razpadajočem potopljenem listju in drugih rastlinskih ostankih, kjer se veselo pase, saj je to odlična podlaga za rast alg. Podlage, ki jih nudijo razpadajoči deli rastlin so tudi odlične površine za tvorbo bio-filma – plasti polisaharidov, ki so posledica bakterijskega razkroja naravnih materialov. In bio-film je za Otoja pravi posladek, saj mu zagotovi popoln obrok. Vse to je vzrok, zakaj so te ribice tako priljubljene med akvaristi po svetu – z neverjetnim navdušenjem se namreč spravijo nad nadležne alge. Ravno zato imajo nekateri tudi karantenske akvarije polne slastnih alg – v njih se Otoji lahko odpočijejo po dolgem potovanju in se napasejo na širnih zelenih planjavah slastnih alg.

Oto proti algam

Oto varno doma

Predno pa nam bo Oto pomagal v boju z algami, mu moramo zagotoviti prave življenjske pogoje in ustrezen akvarij. Na srečo ni preveč zahtevna ribica, zato to ne bo prevelika težava, kljub temu pa mu moramo za srečno in zdravo življenje brez stresa zagotoviti nekatera udobja.

Najprej velikost akvarija – so relativno majhne ribice in jim bo zadostoval že 60 cm akvarij. Tak bo primeren za manjšo skupino, če pa jih želimo imeti več, bo seveda potreben večji akvarij. Tudi zato, ker je “debel Oto, srečen Oto”; so zelo ješče ribice, in večja skupina bo v majhnem akvariju zelo hitro pospravila vse zaloge hrane (alge, bio-film...), je potrebno naselitev večje jate Otojev skrbno načrtovati in jim zagotoviti dovolj velik akvarij. Ribice se bodo tudi počutile boljše, če bodo živele v okolju in v pogojih, ki je čimbolj podobno njihovemu naravnemu okolju, iz katerega prihajajo. Tako bo idealna temperatura vode zanje med 21°C in 27°C, pH vrednost pa med 6,0 in 8,0; čim bliže 7. Trdota vode naj ne bo manj kot 5 dGh, pa tudi ne več kot 19 dGh.

Akvarijsko dno, ki velja za ribicam iz družine Loricariidae prijazno, je običajno fini pesek ali popolnoma zaobljen drobni prod (npr. Dennerle Crystal Quartz), saj si bodo drugače poškodovale občutljiv spodnji del trupa. Akvarijska dekoracija pa bo tisto, jim bo še posebno dalo občutek doma in varnosti. V naravi se običajno v skupinah zadržujejo pod potopljenimi debli, vejami, koreninami, kamni, listjem. Podoben podvodni svet jim uredimo tudi v domačem akvariju. Veliko skrivališč in zatočišč bo zmanjšalo njihov strah, postale bodo pogumnejše in bolj aktivne. Vsi ti naravni materiali, pa niso samo za okras. Obilje razkrajajočih rastlinskih materialov v vodo sprošča tanine in huminske kisline, kar vodo obarva v prijetne, tople rjavkaste tone. Takšna voda pa ni prijetna samo na pogled, prijetnejše je tudi življenje v njej. Ne samo, da spominja na naravno okolje Otoja, pripomore tudi k njegovemu zdravju. Tanini in huminske kisline imajo močne protibakterijske učinke, učinkujejo pa tudi proti plesnim in virusom, hkrati pa ne škodijo koristnim bakterijam, ki tvorijo bio-film. Delujejo tudi protivnetno, zato bo vaš Oto živel dolgo in brez stresa ter bolezni. Razkrajajoči se rastlinski materiali so tudi najboljša podlaga za rast alg in bio-filma – odlične hrane za vedno lačnega Otoja. Vabimo vas, da si ogledate našo široko ponudbo naravne dekoracije, ki smo jo poimenovali ‘Botanicals’ in je na voljo na spletu in v naši trgovini. Zajema bogato zbirko listja raznih tropskih dreves, tudi mirobalanovca (Catappa), pa razne korenine, olesenele sadeže, socvetja... V akvariju bo to odlična dekoracija, hkrati pa bo blagodejno vplivalo na življenjske razmere. Opisu naravne dekoracije smo v preteklosti že namenili svoj članek, vabimo vas, da ga tudi preberete.

Del akvarijske dekoracije pa so seveda tudi žive rastline. Tudi te nudijo dobro podlago za tvorbo bio-filma in rast alg. Pri zboru rastlin bodite pozorni na to, da Oto nima rad premočne svetlobe, saj skozi kalno vodo njegove domače reke pride manj sončnih žarkov. Akvarij naj bo zato le šibko osvetlitljen, taki svetlobi primerno pa izberite tudi rastline.

Naravni materiali za skrivališča in hrano

Hrana za moč

Oto, smo že omenili, je v naravi vsejeda ribica, bolj pa mu prija hrana rastlinskega izvora. V akvariju polnem alg se jih bo takoj z veseljem in vneto lotil, za njim pa bodo ostale skoraj da bleščeče površine. Od tod torej ime ‘akvarijski sesalec’. Če pa mu vaš akvarij ne more zagotoviti zadostnih količin alg, po potrebno poseči po dodatni hrani; lističi suhih alg ali drugi suhi hrani za ribe z visoko vsebnostjo spiruline . priporočamo Dennerle Cookies Special Menu in Pleco Menu. Od žive hrane bodo primerni tubifexi in rdeče trzače, vodne bolhe in solinski rakci, seveda pa tudi sveža hrana rastlinskega izvora: rezine oprane bučke ali kumarice, poparjena špinača in druga zelena zelenjava. Le obtežite jo, da potone na dno. Če vaš Oto zanjo ne bo kazal zanimanja (kar sicer ni nič nenavadnega), jo le pravočasno odstranite, da ne bo začela razpadati in kvariti akvarijsko vodo.

Kosilo

V skupini je moč

Otocinclusi se najboljše počutijo v skupini, zato jih v akvarij naselite vsaj šest. Tako se bodo počutili manj osamljene, manj v stresu, njihovo vedenje pa bo bliže naravnemu. Kot smo že omenili, je previdnost potrebna pri naselitvi večjega števila, saj lahko kaj hitro pospravijo njihove naravne zaloge hrane. Po naravi so mirne ribice, še celo malo plašne in bodo v skupinskem akvariju lepo sobivali z drugimi nenasilnimi ribami in kozicami iz vrst Neocaridinia in Caridinia pa seveda polži. Dobra družba bodo coriji, danioti, pritlikavi nitkarji, gupiji in tetre. Ostrižniki jih bodo nadlegovali ali celo poškodovali, zato jih v akvarij ne naseljujte.

Upamo, da ste prebrali kaj zanimivega, novega o najbolj ‘uporabni’ ribice, kar jih poznamo. Če želite imeti skupino malih sesalčkov Otojev tudi v vašem akvariju - jih najdete pri nas. Za vprašanja in nasvete pa smo vam vedno na voljo.

Osnovni podatki: 
Kraljestvo: Animalia
Deblo: Chordata
Razred: Actinopterygii
Red: Siluriformes
Družina: Loricariidae
Pleme: Hypoptopomatini
Rod: Otocinclus
Habitat: področje reke Rio de Janeiro, Brazilija, J Amerika

Optimalni parametri:
Temperatura: 20°C - 26°C
pH vrednost: 6.0 - 8.0
Trdota vode: 5 - 19 dGh
Velikost: 5 cm
Najmanjša priporočena velikost akvarija: 60 cm