Nekoč, nekje ... in danes

Leta 1961 je bila objavljena raziskava o činkljah z otoka Borneo iz rodu Gastromyzon. V njej so našli in opisali pet vrst: G. pauciradiatus, G. nieuwenhuisii, G. fasciatus, G. punctulatus in G. borneensis. Več desetletij pozneje, leta 2006 pa se je pojavila nova raziskava na to temo, ki je bila priča pravi 'činkljasti eksploziji'. Opisanih je bilo kar 36 vrst na Borneu živečih vrst činkelj iz rodu Gastromyzon! In ker so od prvotnih petih znanih vrst dve uvrstili v rod Neogastromyzon (nieuwenhuisii in pauciradiatus), to pomeni, je je bilo na novo 'odkritih' 33 vrst, ki so jih pred tem ob uvozu opredeljevali kot eno od prej omenjenih treh vrst. Zmeda, ki jo je zdaj potrebno urediti, vendar pa to ni in ne bo lahka naloga, saj lahko mnoge od teh vrst med sabo ločimo le s pomočjo posebej pripravljenih primerkov, pa tudi za to je potrebno veliko izkušenj, da ne zaidemo v napačno smer.

Razlike med Gastromyzon ctenocephalus in Gastromyzon scitulus

Na akvarističnem trgu običajno najdemo dve vrsti s pikčastim vzorcem, ki sta si izjemno podobni: Gastromyzon ctenocephalus in Gastromyzon scitulus. In ker je bila od nekdaj na trgu znana samo ena pikčasta vrsta - G. punctulatus, se je to 'enotno' ime prijelo obeh vrst in tako je ostalo več desetletij. V resnici pa ima G. punctulatus "zgornji del glave in predel vretenc prekrit z drobnimi okroglimi pikami znotraj temneje obarvanega mrežastega vzorca" (Inger & Chin, 1961) in se med uvoženimi primerki znajde le redko, če sploh. Drugi dve vrsti - G. ctenocephalus in G. sciltulus pa imata svetle pege na enakomerno temneje obarvani podlagi. Odvisno sicer od razpoloženja se lahko obarvanost spreminja od svetlo rjave do globoko črne barve. Ti dve vrsti bi naj lahko ločili med sabo po razprtih plavutih: C. ctenocephalus ima vodoravne modre črte na repni plavuti in modro-zelene svetleče pege na hrbtni plavuti., G. sciltulus pa ima modro-zelene svetleče pege na repni plavuti, hrbtna plavut pa je brez peg, pik ali kakršnega koli vzorca. Žal pa ribe ne razpirajo plavuti na našo željo, ob tem pa tudi med skupino istočasno uvoženih primerkov obstaja obilje variacij. Ribe na teh fotografijah kolikor se da ustrezajo opisu G. ctenocephalus, in ker se dostikrat zgodi, da je med enkratnim uvozom zmešanih tudi do pet različnih vrst činkelj, so v prodaji na boljo preprosto pod imenom Gastromyzon punctulatus.

Prava imena za domačega akvarista niso tako zelo pomembna

Če nismo znanstveno natančni ali dlakocepski, to seveda ni težava, saj imajo vse te vrste, kar zadeva življenjske pogoje, enake zahteve. Potrebujejo zelo čisto vodo in močan vodni tok. Temperatura naj bo 22 - 28°C, optimalna je seveda na sredini teh vrednosti. Kljub temu, da je v njihovem naravnem okolju voda zelo mehka in rahlo kiselkasta, to v akvariju ne bo nujno potrebno. Naravni podobno vodo jim je morda pametno zagotoviti le v obdobju prilagajanja neposredno iz narave zajetih primerkov. Čeprav imajo čeljusti prilagojene praskanju alg kamenja, jim v resnici bolj prija drobna hrana živalskega izvora. V akvariju jim lahko ponudimo različne vrste kvalitetne hrane, še najboljša pa bo drobna zamrznjena hrana. Med sabo se lepo prenašajo, spori so redki in vedno brez posledic, z drugimi vrstami pa imajo še manj težav. Samce od sicer večjih samic ločimo še po veliki žlezni luski pri korenu prsne plavuti. Drstijo se, kolikor je znano, nad grobim prodom, ikre se razvijajo med grobim prodom, brez podpore ribjih staršev.

Prevedeno iz objave Aquarium Glaser, GmBH, Text & photos: Frank Schäfer