Vsak akvarist se bo nedvomno strinjal, da je čist akvarij dober akvarij. Kljub temu pa obstaja drobna, drobcena nadloga, ki neprestano kvari to idealno podobo. Težava, s katero se srečuje večina, če že ne prav vsi akvaristi, od prvega dne postavitve akvarija. To so alge – nezaželeni, vztrajni obiskovalec naših akvarijev. Čeprav veljajo za veliko nadlogo, pa je resnica tudi ta, da so sestavni del ekosistema, za katerega skrbimo. Kako se z njimi spopadamo, kako jih (ob)držimo pod nadzorom? In kaj sploh so alge? V nadaljevanju bomo poskušali pogled na to nadlogo osvetliti (vendar ne preveč!) in s tem, upamo, malo olajšati vzdrževanje akvarija – vsaj s tega vidika.

Kaj so alge?

Z besedo 'alge' zajamemo obilico organizmov. V osnovi so alge rastlinam podobne oblike življenja, običajno živijo v vodi in pridobivajo energijo s pomočjo fotosinteze, nimajo korenin, stebel, listov, žil, razmnožujejo pa se na najbolj osnoven način. Tako so praktično vse rastline, ki niso mahovi ali višje razvite rastline, alge. Pojavljajo pa se tudi v mnogih različnih oblikah: od majhnih, enoceličnih organizmov – mikroalg pa vse do makroalg, ki lahko v dolžino dosežejo tudi 60 metrov! Najmanjše so kot bakterije ali virusi – njihova velikost in preprosto razmnoževanje jim omogočata prisotnost prav povsod v okolju. Za nas pa to, žal, pomeni, da je akvarij brez alg praktično nemogoč podvig. So neločljivo povezane z našim biotopom, ne glede na to, koliko truda vložimo in kaj vse naredimo, da bi se jih znebili. Torej se lahko upravičeno vprašamo, kako naj dosežemo čist in urejen akvarij, ko je že vnaprej jasno, da brez alg ne gre. Ob tem pa drugje vidimo toliko kristalno čistih akvarijev brez razrasti alg. To že, vendar moramo tudi vedeti, da najmanjših med algami s prostim očesom sploh ne vidimo. Zatečejo se v biofilm, za katerega vemo, da je nepogrešljiv del akvarijskega ekosistema, ki ne samo, da pomaga pri biološki stabilnosti akvarija, ampak je tudi odličen vir hrana najmanjšim prebivalcem akvarija. Alge so tudi kazatelj biološkega stanja akvarija. Obilna razrast alg pomeni, da je v akvarijski vodi preveč amonijaka ali nitratov pa tudi fosforja in železa. Prisotnost alg torej za akvarij ni pogubna, pokaže nam le, da z akvarijem ni vse tako, kot bi moralo biti in da moramo ubrati ustrezne korake za ponovno vzpostavitev ravnovesja – tako za akvarij sam, kot tudi njegove stanovalce. Čeprav smo celo našli dobro stran alg, na to ni pametno računati, saj alge v akvariju običajno rastejo skupaj z akvarijskimi rastlinami, vzpostavitev tekmovalnega razmerja med njimi pa ni priporočljiva. Alge namreč rastejo precej hitreje in bolj učinkovito od večine rastlin, s tem pa rastlinam odvzemajo hranila in tudi svetlobo. Rastlinam povzročajo škodo, zaradi alg lahko celo odmrejo.

Vedeti, kdaj je količina alg v akvariju prevelika, je morda težko in tudi ni pravega odgovora na to. Akvarija brez prisotnosti alg praktično ni, naj se še tako trudimo. Že v samem začetku, ob utekanju akvarija se zaradi visokih vsebnosti nitratov in amonijaka v akvarijski vodi pojavijo alge. Najprej kremenaste alge - diatomi, pozneje pa te zamenjajo zelene alge. Da pa obilje hranil v akvarijski vodi ne bo koristilo nenadzorovani razrasti alg, bo v akvariju potrebno obilje rastlin. Najboljše bodo hitro rastoče, trdožive stebelne rastline, na primer Egeria densa ali Ceratophyllum demersum. Njihova nezahtevnost in hitra rast bo korist hranil v vodi obrnila v prid rastlinam, alge pa bodo zato težje prevzele vodilno vlogo v akvariju. Ko se naravno ravnovesje v akvariju stabilizira, pa se odprejo tudi druge možnosti nadzora nad algami. V akvarij lahko oz. je priporočljivo naseliti algojede živali – sladkovodne kozice iz vrste Amano (Caridinia Japonica, Caridinia multidentata), ali polže iz vrst Neritina. Še korak dlje bo kakšna algojeda ribica; Otocinclus bo odlično opravil zadano nalogo.

Najpogostejše vrste alg

V nadaljevanju opisujemo najpogostejše vrste alg s katerimi se lahko srečamo v akvariju. Če nadležno algo prepoznamo, se bomo z njo precej lažje  spopadli.

Rjave alge (Diatomaceae) /Brown algae/

Rjave alge so rod diatomskih alg. Najpogosteje se pojavljajo v starejših, slabo osvetljenih akvarijih brez dodajanja CO₂ in v novo postavljenih akvarijih z visokimi vrednostmi amonijaka v akvarijski vodi. Prija jim visoka vsebnost amonijaka in silikatov, slednji se sproščajo nekvalitetnega peska ali kamenja, ki ni namenjeno uporabi v akvarijih, lahko pa jih v akvarij vnašamo tudi z vodo iz vodovoda. Te alge se običajno pojavijo v dveh različnih oblikah – ali v obliki rjave tenke sluzi prekrivajo površine v akvariju ali pa kot tenke rjave nitke. Teh se na srečo lahko na dokaj preprost način znebimo. Preprosto jih obrišemo s površin, jih fizično odstranimo, lotili se jih bodo pa tudi algojedci – na primer že omenjeni Otocinclus. Njihovo prisotnost bo zmanjšala tudi močnejša osvetlitev akvarija, vendar bo to posledično akvarijskim rastlinam povečalo potrebe po CO₂ in hranilih.

Ploščata alga ali disk alga (Coleochaete) /Green spot/

Ploščate ali disk alge opazimo kot male okrogle zaplate na raznih površinah akvarija – na steklu, inštalacijah ali (večinoma na počasi rastočih) rastlinah - Anubija. Običajno se pojavijo ob nizkih vrednostih fosfatov in vsebnosti CO₂ v akvarijski vodi, v sicer močno osvetljenem akvariju. Ker se močno držijo podlage, na kateri rastejo, jih algojedi prebivalci akvarija ne bodo mogli odstraniti. Tako nam ostane možnost, da jih sami odstranimo s pomočjo strgala ali gobice – na primer z akvarijskega stekla ali inštalacij. Rastline, na katere so se alge naselile, pa prestavimo v manj osvetljeni del akvarija ali poskrbimo za 'senco' nad njimi. Kljub temu pa so to samo načini odstranitve posledice neravnovesja. Za resnično zmanjšanje rasti teh alg bo potrebno ponovno vzpostaviti ravnovesje z ustreznimi fosfatnimi gnojili.

Zoospore /Green dust algae/

So nadloga, ki se bo večinoma pojavila v visoko tehnološko opremljenih akvarijih. Videti so kot drobne zelene pike, ki se sčasoma združijo v tenko, prahu podobno prevleko na trdih površinah akvarija – na steklu, kamnih, dekoraciji... Rastlin običajno ne napadejo. Razrast teh alg je ponavadi posledica nizkih vrednosti CO₂ in hranil v akvarijski vodi, zato se pogosto pojavijo v novo postavljenih akvarijih.

Nitaste zelene alge (Oedogonium) /Green fuzz algae/

Te so vrsta nitastih alg, ki se kot tenke nitke dolžine nekaj milimetrov običajno pojavijo na listih rastlin, kar povzroči počasno odmiranje napadene rastline. Alge namreč neposredno iz rastline črpajo hranila, na napadenem mestu pa potem rastlina zaradi pomanjkanja hranil zgnije. Najprej bodo napadle starejše in poškodovane liste. Pojavijo se v akvariju z nizkimi ali nihajočimi vrednostmi CO₂, zato ob pojavu preverite vsebnosti CO₂ v akvarijski vodi in sistem za dodajanje CO₂, če ga uporabljate. Nastavite ga tako, da bo CO₂ začel dodajati 2 - 3 ure pred vklopom akvarijskih luči. Dodajanje CO₂ pa se naj, odvisno sicer od starosti akvarija in časa osvetlitve, ustavi kakšno uro pred izklopom luči. Vsekakor bo pri nadzoru CO₂ vrednosti koristen tudi dolgotrajni CO₂ test. To vrsto alg pa bodo z veseljem pospravile tudi Amano kozice (Caridinia Japonica, Caridinia multidentata) in naš mali prijatelj Oto - Otocinclus.

Zelene bradate alge /Green beard algae/

Veljajo za še bolj agresivne in prenosljive kot nitaste zelene alge.  Prepoznamo jih po daljših, bolj gosto zraslih skupkih niti, zraščenih v zeleno oblogo (ki je lahko celo zanimiva, dekorativna, dokler se ne razraste preveč). Rastejo na trdi podlagi – na kamenju, akvarijski podlagi... v dolžino pa lahko dosežejo nekaj centimetrov. Podobno kot prej opisane, so tudi te posledica nizkih ali nihajočih vrednosti CO₂ v akvarijski vodi, zato bodo za zmanjšanje rasti potrebni enaki ukrepi. Tudi v boju s temi algami pa vam bodo priskočili na pomoč algojedci, zato jih le naselite v akvarij.

Črne čopičaste (nitaste) alge (Audouinella sp.) /Black brush/beard/

To vrsto alg prepoznamo po majhnih temno rjavih, črnih, kdaj celo rdečih čopičastih (od tod tudi ime) zaplatah velikosti do pol centimetra. Pogosto se pojavljajo blizu točk z močnim vodnim tokom - na primer ob iztoku iz filtra, oprimejo pa se dekoracije, podlage, kamenja in tudi akvarijskih inštalacij – cevi, filtra... In neskončno težko se jih znebimo, sploh če je akvarijska voda trda. Vsrkajo veliko kalcija in kot take postanejo neužitne za večino, če ne kar vse algojedce. K njihovi razrasti pripomore – spet – pomanjkanje ali nihanje vrednosti CO₂, zato najprej preverimo to in vrednost stabiliziramo z dodajanjem CO₂. Lotimo se jih lahko tudi na povsem fizičen način – z odstranjevanjem s površin, pomaga pa tudi, če šope alg prepojimo s tekočinami tekočega ogljika.

Puhasta nitasta alga (Chladophora sp.) /Blanket weed/

Je alga, ki po videzu zaradi grobih in razvejanih niti spominja na mah. Trdno se oprime podlage in nato raste navzven, zato jo zlahka odrežemo in odstranimo s kamnov, rastlin, akvarijske podlage... Če pa napade v akvariju rastoč mah, ga bo potrebno porezati toliko, da odstranimo prav vso algo. Rada napade celo kroglice 'maha', ki so v resnici kroglice alge Chladophora, vendar druge vrste. Tudi s teh jo odstranimi na enak način, koz z mahov. Ta alga se ne prenaša tako zlahka, zato bo sajenje in-vitro gojenih rastlin povsem izničilo možnost, da bi jo naselili v akvarij. Če jo v akvariju že imamo, pa bo njeno rast zmanjšal dober vodni pretok, dodajanje CO₂ in dobra osvetlitev akvarija.

Vodna svila (Spirogyra) /Water silk/

Pojavi se v obliki dolgih in močnih niti, ki tvorijo zelene spirale po celotni dolžini. Razrast povzroči nenadno povečanje vrednosti amonijaka, predvsem zaradi neodstranjenih razpadajočih rib ali zaradi posega v akvarijsko podlago. Težko jo je odstraniti, ker ima enake življenjske potrebe kot akvarijske rastline. Pomagalo bo zatemnjevanje akvarija, dodajanje tekočega ogljika, jedo pa jo tudi algojedci.

Zelene nitaste alge /Green thread algae/

Pojavijo se v obliki dolgih niti, med vzroki pa je preobilje železa in na sploh hranil v akvarijski vodi. Pogosto se pojavijo skupaj z nitastimi algami in jih je neskončno težko odstraniti z akvarijskih mahov. Na srečo jih algojedci prav obožujejo in bodo verjetno najboljša rešitev za to težavo, koristila pa bo tudi menjava dobršnega dela akvarijske vode, ki bo iz akvarija odstranila odvečna hranila in železo.

Nitaste alge (Rhizoclonium) /Hair / Thread algae/

Nitaste alge se običajno pojavijo v obliki volni podobnih niti, dolge so do nekaj centimetrov in so zelene do sivkaste barve. So prosto plavajoče, ne oprimejo se nobene površine. Krivci za njihovo razrast so običajno nizek pretok vode in nizka vsebnost CO₂ ter hranil v akvarijski vodi. Algojedci pa tudi druge rastlinojede ribe se jih bodo z veseljem lotili, zato se jih ne bo preveč težko znebiti. Možnosti za ponovno razrast pa bomo zmanjšali z dobrim pretokom vode in čiščenjem akvarijske podlage, ko enkrat te alge izginejo.

Compsopogon sp. alge /Staghorn Algae/

Pojavijo se kot sivkasto-modre razvejane niti na robovih listov rastlin, običajno blizu gladine vode. Razrast povzročijo visoke vrednosti amonijaka, nizek pretok vode in neravnovesje hranil v akvarijski vodi. Pri zmanjšanju te nadloge bo pomagalo čiščenje filtra in podlage, odstranitev listov z algami pa tudi dodajanje tekočega ogljika.

Zelena voda - planktonske alge (Chlorella, Euglena ... ) /Green water/

Zeleno vodo lahko povzročajo različne v vodi prosto plavajoče alge, od pravih zelenih alg (Chlorella) to bičkastih alg (Euglena). Pojavijo se zelo hitro in jih je precej težko odstraniti. Razrast običajno povzročijo težave s kvaliteto akvarijske vode - nenadna povišanja vrednosti amonijaka, ki se npr. sprosti, ko posegamo v akvarijsko podlago, neravnovesja v vodi raztopljenih hranil in nizke vrednosti CO₂. Vendar pa izboljšanje kvalitete vode, na primer z menjavami, teh vrst alg, žal, ne bo odpravilo - ko se alge pojavijo, bodo vztrajale tudi v težjih življenjskih pogojih. Načinov, kako se jih znebiti je nekaj, ni pa nujno, da bodo vsi, ali kateri koli uspešen. Akvarij lahko za nekaj dni zatemnite, vendar ob tem vedite, da bodo v tem času odmrle alge lahko povečale vsebnosti amonijaka v vodi. V tem času je potrebno akvarij tudi zelo dobro prezračevati. Za učinkovit način se lahko izkaže tudi uporaba UV filtra ali pa uporaba diatomejske zemlje za filtrirni medij v akvarijskem filtru. Ta bo iz akvarijske vode odstranila alge, ne bo pa to povzročilo povišanja vrednosti amonijaka.

Modrozelene cepljivke - cianobakterije

Modrozelene cepljivke so dokaj pogosta nadloga v akvarijih, ob tem pa sploh niso alge, ampak bakterije sposobne fotosinteze. V akvariju lahko njihovo razrast povzročijo nizke vrednosti nitratov, nenadna povišanja vrednosti amonijaka ter nečista podlaga in filter. V akvariju se lahko pojavi veliko različnih vrst cianobakterij - enim prija z dušikom bogata podlaga in veliko razpadajočih organskih snovi, druge se bodo pojavile v okolju, ki je povsem brez prostega dušika. Najbolj pogoste so modro-zelene, sive in črnkaste, ki bodo na različnih podlagah akvarija pa tudi na rastlinah tvorile kompaktne obloge. Njihov pojav pa običajno spremlja tudi neprijeten vonj, ki se širi iz akvarija. Te obloge sicer lahko z lahkoto fizično odstranimo, s podlage pa jih posesamo, vendar se bodo brez odprave vzroka za njihov pojav, hitro spet vrnile. In to vrsto nadloge je potrebno odstraniti, vključno z vzrokom za nastanek, saj lahko cianobakterije sproščajo strupe škodljive za organizme v akvariju, vključno z rastlinami!

Med načini kako opraviti z njimi je zatemnitev akvarija, če pa pojavijo v manjšem, obvladljivem obsegu, jih lahko poskusite odstraniti tudi z rednimi menjavami vode, v akvarij pa posadite hitro rastoče stebelne rastline. Preverite tudi vrednosti nitratov - če so te pod 10 - 30 ppm, jih dodajte do te vrednosti. Kot zadnja možnost pa tudi uporaba posebnih pripravkov proti algam, ki pa lahko škodujejo tudi koristnim in nujno potrebnim nitrifikacijskim in drugim bakterijam v akvariju (in filtru!), zato jih je potrebno uporabiti previdno in načrtovano. Po uporabi takih pripravkov jih je potrebno odstraniti iz akvarijske vode (menjava, filtriranje vode skozi aktivno oglje), nato pa v akvarij dodati koristne bakterije in s testi pazljivo spremljati dogajanje do normalizacije razmer.

V upanju, da bo življenje z algami vsaj malo lažje ...

Razrast alg je ena od najbolj zapletenih težav, s katero se mora kdaj soočiti praktično vsak akvarist – in se jo tudi naučiti odpraviti. V tem pisanju smo vam, upamo, vaše delo vsaj malo olajšali, vašemu akvariju pa omogočili življenje z manj algastega bremena. V primeru vprašanj glede boja z algami – ali kakšnih drugih z akvaristiko povezanih vprašanj pa – je fishbox vedno z vami.

Opozorilo: Vrste alg na fotografijah so določene le na osnovi vizualnega izgleda alge na fotografiji. Za zagotovo pravilno prepoznavo posamezne alge je v večini primerov potreben vsaj pogled na algo pod mikroskopom.