Nega rastlin 1 - Svetloba
"Oh, jaz še kaktus ubijem", "Ta peteršilj pri nas noče rast!" ali "Bomo kr umetne dal, to je za ns preveč zakompliciran" so le nekateri izmed izgovorov, s katerimi se srečamo akvaristi prodajalci v akvarističnih trgovinah, ko se med pogovorom dotaknemo akvarijskih rastlin. Izbira med pravimi ali umetnimi akvarijskimi rastlinami pesti predvsem začetnike, prekaljeni akvaristi in stari mački s tem nimajo težav.
Zakaj prave rastline?
Prave rastline veliko doprinesejo h kvaliteti vode in kakovosti bivanja vseh organizmov. Poleg dekorativne vloge in nudenju zavetja ribam in njihovim mladicam pa igrajo zelo pomembno vlogo pri kroženju elementov kot so na primer dušik, fosfor in ogljik. Preko procesa fotosinteze vodnim organizmom zagotavljajo tudi življenjsko pomemben kisik za dihanje (kisik je pravzaprav stranski produkt fotosinteze).
A da bodo rastline zares uspevale, za svojo rast potrebujejo vodo, svetlobo, CO2, kisik in hranilne snovi. Mnogo ljudi pozabi, da rastline tudi dihajo in potrebujejo kisik za normalno opravljanje življenjskih funkcij. Ta mora biti neprestano na voljo, saj je pomemben pri osnovnih presnovnih procesih v celici.
Pomen svetlobe za rastline
Ker si rastline same, v procesu fotosinteze, tvorijo hrano iz ogljikovega dioksida (preko Kalvinovega cikla), ki ga črpajo iz okolja ter vode in svetlobe, pravimo da so fotoavtotrofi.Svetloba je torej za rastline življenjskega pomena. Brez svetlobe rastline ne morejo izdelovati hrane, brez hrane pa ne morejo rasti. Nam, heterotrofom (če se lahko bolj strokovno izrazim; heterotrofi so namreč vsi organizmi, ki se prehranjujejo z drugimi organizmi; potrošniki v prehranjevalni verigi), je svetloba nekaj vsakdanjega in samoumevnega, za rastline pa razlika med življenjem in smrtjo.
Kaj je svetloba?
Svetloba je pravzaprav širok spekter elektromagnetnega valovanja ki ga oddaja vir svetlobe, kot je na primer sonce. Vse elektromagnetno valovanje v spektru, ki ga z očmi zaznamo ljudje, predstavlja vidno svetlobo. Različne spektre tega elektromagnetnega valovanja lahko vidimo, če svetlobni žarek potuje skozi prizmo, pri čemer se razlomi na posamezne spektralne barve.
Svetlobo pa sestavljajo tudi druga valovanja svetlobe, kot je ultravijolična ali infrardeča svetloba (pa tudi gama sevanje in rentgenski žarki, ki spadajo med svetlobo z največjo energijo – zato so tako škodljivi), ki je ljudje ne moremo videti, saj z očmi lahko zaznamo le svetlobo v območju med UV in IR (380 – 750 nm). V vidnem spektru ima modra barva največ energije in zato lahko tudi najdlje potuje. Zaradi te lastnosti tudi potuje najdlje pod morsko gladino.
Rastline so glede svetlobe izbirčne
Svetloba, ki je najbolj ugodna za potek fotosinteze ima večino spektra v modrem in rdečem delu (približno med 430 in 460 nm ter 640 in 670 nm), zato bodimo pri izbiri osvetljave za akvarij pozorni, kakšno svetlobo posamezna svetila oddajajo. Informacija o spektru izsevane svetlobe se nahaja na vsaki embalaži sijalk.
Absorbanca klorofila rastlin
Večina uporabnikov tako izbere kombinacijo dveh različnih sijalk, ki se med seboj v spektru dobro dopolnjujejo, kot sta na primer sijalki Dennerle Trocal Amazon day in Dennerle Trocal Special plant oziroma Dennerle Trocal Colour plus. Dennerle sijalke prav tako ne prepuščajo svetlobe z valovno dolžino, nižjo od 400 nm, torej globoke modre in UV svetlobe. Ker pa nadležne alge še posebej uspevajo, ko je na voljo veliko modre in UV svetlobe, jih tako konkretno oslabimo.
Poleg ustreznega spektra svetlobe pa je pomembna tudi dolžina osvetlitve. Akvarijske rastline za dobro rast potrebujejo vsaj 10 do 12 ur svetlobe dnevno. Krajše dolžine osvetlitve lahko večina rastlin dojame kot bližajoče se obdobje počitka, kar se pozna zlasti na rasti. Po drugi strani pa daljše obdobje osvetlitve tudi spodbuja rast neželenih alg. S tem problemom se enostavno soočimo, če v režim osvetlitve uvedemo "opoldanski počitek", ki naj traja okoli 3 – 4 ure. Ta blagodejno vpliva na rast rastlin, saj posnema začasno pooblačitev ob vsakodnevnih tropskih nevihtah. To jim daje možnost, da si lahko odpočijejo in razgradijo škodljive presnovne produkte. Algam pa ta "počitek" sploh ni po godu, s čimer jim bistveno otežimo življenje v akvariju (in to celo brez uporabe kakršnih koli sredstev).
Če akvarija posebej ne gnojite z ogljikovim dioksidom (CO2 sistemi z jeklenko, biološki CO2 sistemi), pa opoldanski počitek prinaša še eno bistveno korist. Količina CO2 v vodi se med počitkom veča, saj ga rastline ne uporabljajo (pozor!, prezračevanje vode CO2 po hitrem postopku zbije skoraj na minimalno raven) in se po približno 4 urah počitka dvigne na skoraj enak nivo, kot je bil pred jutranjim vklopom luči.
Primer načrtovanega opoldanskega počitka:
9:00 – 14:00; prva faza osvetlitve, 5 ur
14:00 – 17:00; počitek, 3 ure
17:00 – 22:00; druga faza osvetlitve, 5 ur
Po ustreznem spektru, dolžini osvetlitve ali fotoperiodi pa pride na vrsto tudi jakost oziroma moč svetlobe. Jakost svetlobe naj za večino rastlin ne bo manjša kot 0,5W na liter akvarijske vode za T5 in T8 sijalke.
Če sijalke nimajo dosti moči za zadostno osvetlitev akvarija, se lahko poslužimo tudi enostavnega trika, ki ponavadi poveča moč posamezne sijalke. Uporabimo namreč odsevnik! S tem do 100% povečamo moč sijalke, saj svetlobo, ki bi se drugače izgubila pod pokrovom, odsevniki preusmerijo - odbijejo v akvarij, kjer jo rastline lahko uporabijo.
Pri uporabi T5 in T8 sijalk pa je potrebno biti pozoren tudi na dejstvo, da moč sijalke s časom uporabe postopoma pada. V praksi to pomeni, da je potrebno sijalke menjati na 10 do 12 mesecev. Izjema so Dennerle Trocal sijalke, ki jih lahko uporabljamo tudi do 2 leti brez izgube moči.
Pri LED svetilih zaradi energijsko varčnejšega delovanja in ker enaka poraba energije v W ne pomeni za vsa LED svetila enakega svetlobnega toka, za ustrezno osvetlitev akvarija uporabljamo moč svetlobnega toka izraženo v lumnih (lm) - dejansko svetlobo, ki jo svetilo odda.
Izračun za to je preprost - prostornino akvarija v litrih pomnožimo z želeno osvetlitvijo (lm/L):
- za šibko osvetljen akvarij zadošča okoli 15 lm/L akvarijske vode,
- za srednje osvetljen akvarij bo dovolj okoli 30 lm/L akvarijske vode,
- močno osvetljen akvarij pa bo potreboval nad 40 lm/L akvarijske vode,
in nato izberemo LED svetilo, ki nam zagotavlja tako izračunano osvetlitev in ob tem upoštevamo tudi dimenzije (dolžino) svetila in akvarija. Kako močno naj bo osvetljen akvarij pa bo odvisno predvsem od izbora rastlin.
Ob zadostni količini svetlobe (in seveda drugih hranil) nas bodo rastline nagradile z lepo, močno zeleno barvo, vršički nekaterih rastlin pa se lahko odenejo v rdečkaste odtenke.
Če rastline ne dobijo dovolj svetlobe, po domače pravimo, da podivjajo. Podivjana rast ni odraz dobre temveč neprimerne oskrbe. Pomanjkanje svetlobe lahko opazimo po bledi barvi listov (pozor! pomanjkanje železa ima lahko podobne simptome), najbolj pa je to očitno pri stebelnih rastlinah, ki izgubijo spodnje liste in dobijo videz "palme" – golo steblo in olistan vršiček. Znak nezadostne količine svetlobe pa je tudi pretegnjeno steblo z redko posejanimi listi.
