fishbox

Pygocentrus nattereri /popust velja ob nakupu celotne jate 6 osebkov. Cena na kom.

€89.95
Nalaganje ocen...
  • Pygocentrus nattereri; rdeče-trebušna piranja - fishbox
  • Pygocentrus nattereri; rdeče-trebušna piranja - fishbox
  • Pygocentrus nattereri; rdeče-trebušna piranja - fishbox

fishbox

Pygocentrus nattereri /popust velja ob nakupu celotne jate 6 osebkov. Cena na kom.

€89.95
Nalaganje ocen...

Pygocentrus nattereri; rdeče-trebušna piranja. 

Sinonimi: Pygocentrus altus Gill, 1870; Serrasalmo ternetzi Steindachner, 1908

Poimenovanja: Red Bellied Piranha, rdeče-trebušna piranja
Poimenovana po avstralskem naturalistu Johannu Nattererju (1787 - 1843)

Prvi opis: KNER, 1858

Habitat: večina doline Amazonke (Brazilija, Ekvador, PEru, Bolivija in menda tudi Kolumbija), pa tudi reka Essequibo (Gvajana in Venezuela), nekateri manjši izlivi rek na SV Brazilije in Gvinej, reke Paraná (Brazilija, Paragvaj in Argentina) in reka Uruguay (Brazilija, Urugvaj in Argentina). Živi večinoma v rekah pa tudi v večjih rečnih kanalih, rokavih, poplavnih jezerih in umetnih jezerih.

Optimalni parametri

T: 24 - 28°C

pH: 5,5 – 7,5

Trdota: 36 – 215 ppm

Velikost: od 25 do 35 cm

Minimalna priporočena velikost akvarija: v domačem okolju so zanje primerni samo zelo veliki akvariji.

Najbolj priporočljivo je, da živijo same, čeprav odrasle ribe običajno ne napadajo precej manjših primerkov. Pravijo, da v naravi lovijo v jati, vendar to velja ponavadi samo za mlajše primerke teh rib. Starejše ribe se družijo v razpršeni jati, zato je priporočljiv nakup ene same ribe, ali še boljše - skupine vsaj petih.

Glede hrane niso izključni mesojedci; boljše jih opiše to, da pojedo vse, kar pride mimo. V naravi se prehranjujejo z drugimi živimi ribami, nevretenčarji, žuželkami, pa tudi oreški, semeni in sadjem. Vsemu temu so prilagojene tudi njihove čeljusti, vsaka ima vrsto ostrih trikotnih zob za grizenje, trganje... Kdaj napadejo tudi obolele ali umirajoče ribe, tudi trupla ali ugriznejo v plavuti večjih rib, kljub temu pa so napadi na večje živali bolj naključje. V akvariju so za mladice primerna hrana trzače, manjši deževniki, nasekljani škampi in podobno, odrasle ribe pa bodo pojedle razkosano ribje meso, cele škampe, školjke, žive rečne škampe, večje deževnike in podobno. Meso sesalcev in ptic zanje ni primerna hrana, saj ne znajo pravilno presnavljati ene od beljakovin tega mesa, kar ima za posledico nabiranje maščobe in celo poškodbe notranjih organov.

Ureditev akvarija je za te ribe precej nepomembna in je odločitev vsakega posameznika. Lahko je celo brez podlage/materiala na dnu, kar omogoča lažje vzdrževanje. Sicer pa j lahko na dnu samo bolj ali manj grobi pesek, rastline bodo ribe morda pojedle, če pride do drstitve, prav tako jim je nepomembna osvetlitev. Ribe običajno povzročajo veliko odpadkov, zato je uporaba ustreznega močnega (zunanjega) filtrirnega sistema nujna. Najboljše, da v samem akvariju ni nobene opreme, ki bi jo ribe lahko poškodovale (npr. glelci, kabli, mehke cevi). Priporočena je tudi tedenska menjava med 30 in 50 odstotkov vode, pa seveda previdno rokovanje z njimi ob poseganju v akvarij.

  • Ocene
  • Opis
  • Galerija

Pygocentrus nattereri; rdeče-trebušna piranja. 

Sinonimi: Pygocentrus altus Gill, 1870; Serrasalmo ternetzi Steindachner, 1908

Poimenovanja: Red Bellied Piranha, rdeče-trebušna piranja
Poimenovana po avstralskem naturalistu Johannu Nattererju (1787 - 1843)

Prvi opis: KNER, 1858

Habitat: večina doline Amazonke (Brazilija, Ekvador, PEru, Bolivija in menda tudi Kolumbija), pa tudi reka Essequibo (Gvajana in Venezuela), nekateri manjši izlivi rek na SV Brazilije in Gvinej, reke Paraná (Brazilija, Paragvaj in Argentina) in reka Uruguay (Brazilija, Urugvaj in Argentina). Živi večinoma v rekah pa tudi v večjih rečnih kanalih, rokavih, poplavnih jezerih in umetnih jezerih.

Optimalni parametri

T: 24 - 28°C

pH: 5,5 – 7,5

Trdota: 36 – 215 ppm

Velikost: od 25 do 35 cm

Minimalna priporočena velikost akvarija: v domačem okolju so zanje primerni samo zelo veliki akvariji.

Najbolj priporočljivo je, da živijo same, čeprav odrasle ribe običajno ne napadajo precej manjših primerkov. Pravijo, da v naravi lovijo v jati, vendar to velja ponavadi samo za mlajše primerke teh rib. Starejše ribe se družijo v razpršeni jati, zato je priporočljiv nakup ene same ribe, ali še boljše - skupine vsaj petih.

Glede hrane niso izključni mesojedci; boljše jih opiše to, da pojedo vse, kar pride mimo. V naravi se prehranjujejo z drugimi živimi ribami, nevretenčarji, žuželkami, pa tudi oreški, semeni in sadjem. Vsemu temu so prilagojene tudi njihove čeljusti, vsaka ima vrsto ostrih trikotnih zob za grizenje, trganje... Kdaj napadejo tudi obolele ali umirajoče ribe, tudi trupla ali ugriznejo v plavuti večjih rib, kljub temu pa so napadi na večje živali bolj naključje. V akvariju so za mladice primerna hrana trzače, manjši deževniki, nasekljani škampi in podobno, odrasle ribe pa bodo pojedle razkosano ribje meso, cele škampe, školjke, žive rečne škampe, večje deževnike in podobno. Meso sesalcev in ptic zanje ni primerna hrana, saj ne znajo pravilno presnavljati ene od beljakovin tega mesa, kar ima za posledico nabiranje maščobe in celo poškodbe notranjih organov.

Ureditev akvarija je za te ribe precej nepomembna in je odločitev vsakega posameznika. Lahko je celo brez podlage/materiala na dnu, kar omogoča lažje vzdrževanje. Sicer pa j lahko na dnu samo bolj ali manj grobi pesek, rastline bodo ribe morda pojedle, če pride do drstitve, prav tako jim je nepomembna osvetlitev. Ribe običajno povzročajo veliko odpadkov, zato je uporaba ustreznega močnega (zunanjega) filtrirnega sistema nujna. Najboljše, da v samem akvariju ni nobene opreme, ki bi jo ribe lahko poškodovale (npr. glelci, kabli, mehke cevi). Priporočena je tudi tedenska menjava med 30 in 50 odstotkov vode, pa seveda previdno rokovanje z njimi ob poseganju v akvarij.