Phyllobates vittatus

Phyllobates vittatus je živobarvna vrsta žab iz družine Dendrobatidae. So endem s Kostarike. So podnevi aktivne živali, zato jih bomo brez težav opazovali pri njihovih dnevnih opravilih. Spadajo med relativno velike pripadnice družine strupenih žab, odrasli primerki merijo do 3,5 cm, samice so večje od samcev. V primerjavi z drugimi primerki iz istega rodu imajo tudi bolj gladko kožo. So črno obarvane, zaradi pigmentov v koži je pri nekaterih primerkih morda videti, kot da imajo v koži bleščice. Noge so posute z modrimi pegami, ob straneh pa so pogosto marmorirane modre ali zelene barve. Najbolj opazni pa sta zagotovo običajno ognjeno oranžni črti, ki tečeta ob straneh trupa, lahko pa sta tudi v bolj zlatih odtenkih in rumeni ali zeleni barvi.

Čeprav je komaj četrta najbolj strupena žabica iz svojega rodu, zaradi svoje velikosti premore tudi precej več strupa, ki lahko v zadostni količini povzroči precej bolečin in tudi paralizo. V ujetništvu vzgojeni primerki niso strupeni.

Sinonimi: Dendrobates tinctorius vittatus Cope, 1893
Poimenovanja: Golfodulcean poison frog, Golfodulcean poison-arrow frog
Prvi opis: Cope, 1893
Habitat in domovina: tla nižje ležečih vlažnih gozdov, pogosto ob potokih, Kostarika

Optimalni parametri

Temperatura: 20°C do 24°C
Zračna vlažnost: med 80% in 00%
Priporočena velikost terarija: 100 x 60 x 60 cm za manjšo skupino

Velikost: do 3,5 cm

Ureditev terarija

Primerno urejen terarij zanje naj posnema tropski gozd. Ker so žabice rade v družbi svojih vrstnic, jih v terarij lahko naselimo tudi več – za manjšo skupino bo primeren terarij velikosti 100 x 60 x 60 cm. So aktivne in se rade povzpnejo tudi na vižje predele, zato v terarij dodamo tudi dele dekoracije; kamenje, korenine, veje, močnejše rastline, na katere se bodo lahko povzpele. Potrebujejo visoko zračno vlažnost, zato za terarijsko dno priporočamo uporabo kokosovih vlaken, ki jih prekrijemo s plastjo mahu ali listja. V terarij dodamo tudi rastline, in ker kokosova vlakna niso najboljša rastna podlaga zanje, jih posadimo v lončke z zemljo. Rastline bodo žabicam nudile nujno potrebno zavetje in skrivališča. Terarij bo potrebno tudi redno pršiti z neklorirano vodo, zato čisto na dno namestimo drenažno plast, v kateri se bo zbirala voda, ki jo občasno odstranimo. Za dodatno dekoracijo pa lahko v terarij dodamo še kakšen kamen, korenino ali podobno naravno dekoracijo , ki bo žabicam prav tako nudila dodatno zavetje.

Vzdrževanje primerne temperature je za te žabice pomembno, zanje primerna bo med 20°C in 24°C, za krajša obdobja, čeprav tega ne priporočamo, pa bodo preživele tudi kakšno odstopanje do 2 stopinj. Zato v terarij obvezno namestite termometer, po potrebi pa tudi grelno telo in temperaturo redno nadzorujte, saj lahko tudi previsoka temperatura žabice ugonobi! Po potrebi lahko namestimo tudi vlagomer.

Te žabice v svojem okolju potrebujejo visoko vlažnost, med 80 in 100%, kar se morda zdijo visoke vrednosti, vendar jih s pravilno ureditvijo zlahka dosežemo. Pri tem nam bodo pomagali mahovi in praproti, ki jih dodamo v terarij, pa že omenjena podlaga iz kokosovih vlaken. Potem pa je tu še tehnična oprema – razni vlažilniki, pršilni sistemi in seveda povsem navadna ročna pršilka. Pazimo pa, da voda, ki je namenjena terariju ne vsebuje klora in drugih kemičnih spojih, ki so za žabice zelo škodljive. Za vzdrževanje visoke vlažnosti pa mora biti seveda tudi terarij primerno zaprt, brez prevelikih zračnih odprtin, kjer bi uhajal vlažen (in topel zrak) – tu moramo biti previdni in potrebno je ujeti pravo ravnotežje med zračenjem ter vlago in toploto, saj se sicer v terariju lahko pojavijo plesni in bakterije. Prenizka vlažnost je, prav tako ko neprimerna temperatura, lahko kaj hitro vzrok prezgodnje smrti naše žabice.

Žabice v terariju potrebujejo tudi simulacijo dneva/noči, zato moramo v terarij namestiti svetilo, ki bo posnemalo 12 ur dneva in 12 ur noči. V večini primerov so v ta namen v uporabi T5 fluorescentne žarnice ali LED svetila, pa tudi svetila z določenim deležem UVB žarkov – slednja sicer niso nujno potrebna, je pa znano, da UVB svetloba pripomore k tvorbi vitamina D3, ki je pomemben za zdrave kosti in na sploh zdravje žabic. Če UVB svetila ne uporabljamo, bo potrebno žabicam s prehrano dodajati ustrezne vitaminske dodatke. Svetlobo pa bodo seveda potrebovale tudi v terariju rastoče rastline. V začetnem obdobju namestitve svetila ali ob menjavi, bodimo pozorni na temperaturo v akvariju, saj jo nekatera svetila lahko precej zvišajo.

Kot smo že omenili, je zračna vlažnost izrednega pomena za žabice, enako velja za vodo. Koža žabic je pol-prepustna in zato razne snovi precej lažje vstopijo v organizem. Pri rokovanju z žabicami zato uporabimo rokavice, saj lahko na primer ostanki mila in celo naš znoj razdraži kožo in na žabici pustu razne neželene učinke. Enako velja tudi za vodo, ki jo uporabljamo v terariju – za pršenje, vlažilnike, v posodici – nikoli ne uporabimo vode neposredno iz vodovoda, če nimamo drugih možnosti jo vsaj pred uporabo pripravimo s pripravki za odstranjevanje klora. Primerna pa bo tudi destilirana ali voda iz RO - reverzne osmoze.

V nasprotju z njihovim (angleškim) poimenovanjem, te žabice, če so gojene v ujetništvu, človeku niso nevarne/strupene. Kljub temu pa z njimi rokujemo kar se da malo, saj jih to spravlja v stres. Če se žabice že moramo dotikati, na primer ko čistimo celoten terarij, to storimo s čistimi rokami, brez ostankov mila ali čistil, ali v rokavicah. Če pa želimo le delno očistiti terarij pa žabico, če je mogoče, le spodbudimo, da se nam umakne, se premakne v drugi del terarija. Pri delnem čiščenju seveda ne uporabljamo kemičnih čistil, pri popolni prenovi terarija pa jih s stekla dodobra odstranimo.

Vsi naravni materiali, ki jih vnašamo v terarij (listje, korenine, les, mah) so lahko tudi prenašalci raznih bolezni in zajedavcev, zato se prepričamo o njihovem izvoru. Če jih prinašamo iz narave, jih dobro očistimo, če se da, tudi razkužimo (prekuhamo). Terarij mora biti tudi dobro zaprt, da nam žabice ne pobegnejo.

Prehrana

Zaradi svoje velikosti (oz. majhnosti) so te žabice precej omejene pri prehrani. Na srečo pa lahko hrano zanje zlahka gojimo tudi doma. Zanje bodo primerne razne male žuželke: neleteče mušice, mikro-črički, skakači, enakonožci (razni prašički). Najbolj razširjene so neleteče mušice, te bo tudi najlažje gojiti doma, pa tudi mikro-čričke, ki pa jih moramo predno jih ponudimo žabicam (24 - 48h), dobro in kvalitetno nahraniti, saj sami po sebi nimajo velike hranilne vrednosti. Skakači in enakonožci pa bodo koristili ne samo prehrani žabic ampak tudi terariju, saj poskrbijo za razpadajoče ostanke in tudi kopljejo rove v terarijsko dno, kar bo koristilo tako terariju kot tudi v njem rastočim rastlinam, hkrati pa bodo vedno na voljo žabicam za prehrano. Vendar pa naj ne bodo edina hrana naše žabice temveč le dodatek.

Koliko hrane ponudimo posamezni žabici je odvisno od njene velikosti in starosti – mlada žabica bo tako pospravila 20 do 25 neletečih mušic dnevno ali dvakrat toliko, če jih hranimo vsak drugi dan. Odrasle žabice bodo zahtevale več – med 75 in 100 mušic vsak drugi dan. Pri tem seveda velja, da so to številke za orientacijo, dejanska količina je odvisna od posamezne žabice. Ko žabicam ponudite hrano, opazujte dogajanje in če hrana ostaja, jim velikost obroka zmanjšajte. Poleg tega, kot smo že omenili, moramo žabicam za zdravje in vitalnost ponuditi tudi vitaminske dodatke – to so praški, s katerimi nalahno posujemo žuželke, predno jih ponudimo žabicam.