Postavitev akvarija
Vse, na kar morate biti pozorni in kako to dejansko naredite
Akvarij in njegovi prebivalci lahko lepo popestrijo vaš dom ali delovni prostor, a le če ste upoštevali vse možne dejavnike, ki vplivajo na samo postavitev akvarija in njegovo umestitev v prostor, pa tudi na njegove prebivalce. S temi vprašanji se je najbolje spopasti še preden si akvarij lastimo, saj si tako prihranimo marsikatero nevšečnost.
Izbira prostora
Prostor, kjer stoji akvarij, naj bo miren in dovolj oddaljen od oken, tako da dnevna svetloba nanj nima prevelikega vpliva. Najbolje, da ga postavimo tako, da direktna sončna svetloba vanj ne posije. S tem se izognemo pretirani razrasti alg in morebitnemu pregrevanju akvarija.
Akvarij naj ne bo postavljen neposredno ob vratih, saj njihovo odpiranje in zapiranja ter nenaden pojav oseb močno plaši ribe. Ribe sicer nimajo ušes, zelo dobro pa čutijo vibracije in zapirajoča vrata so eden tistih predmetov v stanovanju, ki z vibracijami nikakor ne skopari (z izjemo pralnega stroja).
Pomemben dejavnik je tudi razpoložljivost električne napeljave, saj vsa moderna akvarijska tehnika deluje s pomočjo elektrike. Zelo pomembno je, da je električna napeljava ustrezno zaščitena pred morebitnim izlitjem vode, za to pa poskrbi kapljična zanka, ki ni nič drugega kot ostanek kabla, ki prosto visi, preden se dvigne do vtičnice. Tako nam ne bo potrebno skrbeti, da bi morebitni kondenzat, ki bi spolzel po kablu, povzročil kratek stik v vtičnici.
Nakup akvarija
Ko smo izbrali ustrezen prostor za naš akvarij in smo seznanjeni z ustreznimi dimenzijami tega prostora, se lahko odpravimo na lov za najbolj primernim akvarijem. Veliko ljudi se odloči za nakup akvarijskega kompleta, ki vsebuje vse potrebno za nemoteno delovanje akvarija. Dodana mu je namreč različna akvarijska oprema, ki ponavadi vključuje akvarijski filter in grelec, v pokrovu se nahaja akvarijska razsvetjava, včasih pa je temu dodana tudi omarica oz. podstavek. V primeru, da nam akvarijski komplet ne ustreza, bomo imeli malce več nevšečnosti pri sestavljanju akvarija po lastnih željah. Od izdelave akvarijske posode (potrebno je najti zanesljivega in kvalitetnega steklarja z zadosti izkušnjami) do izbire ustrezne tehnike za vzdrževanje temperature, filtracije in osvetlitve.
Akvarije pogosto kupimo skupaj s pripadajočim pohištvom, po navadi je to omarica v katero lahko spravimo potrebščine za akvaristiko, lahko pa tudi samo podstavek. Manjše akvarije lahko postavimo na masivnejše mize in omarice, pri večjih pa je najbolje, da si omislimo še ustrezno omarico, ki jo lahko izdelamo sami ali pa kupimo skupaj z akvarijem. Pomembno je, da akvarij stoji na ravni, stabilni podlagi, saj se s tem izognemo morebitnim poškodbam stekla, ki skoraj vedno s seboj prinesejo še drugo materialno škodo v obliki uničenega parketa ali celo poškodbe skrbnika.
Izbira ustreznega kompleta ali posameznih komponent pa je deloma odvisna tudi od potreb organizmov, ki jih želimo v akvariju gojiti, kar zna marsikomu zelo otežiti projekt, saj imajo akvarijske ribice in drugi organizmi različne potrebe in zahteve, ki pa se marsikdaj razlikujejo od pričakovanj lastnikov.Sklepanje kompromisov na račun živih bitij se skoraj vedno slabo konča, tako za organizem, ki jo v najboljšem primeru odnese zgolj s kakšno boleznijo ali deformacijo, kot tudi za lastnika, ki pa se mu lahko zaradi vseh začetnih težav hobi resnično zameri.
Filtracija
Zmogljiv filtrirni sistem je srce akvarija. Filter za akvarij skrbi, da kakci in drugi stranski produkti organizmov ne vplivajo na kakovost bivalnih razmer, meša vodo in poskrbi, da v akvariju ne nastanejo mrtva območja – območja brez pretoka. Filter najpogosteje opravlja dva tipa filtracije vode: mehanskega in biološkega. Mehansko filtriranje poskrbi, da se lebdeči delci odstranijo iz vode, da je na pogled bistra in čista. To omogočijo različni umetni ali naravni materiali, ki zaradi svoje strukture ujamejo lebdeče delce in jih zadržijo. Sem spadajo predvsem sintetične gobe in vlakna.
A tudi če je akvarijska voda na prvi pogled primerljiva z najčistejšo studenčnico, še ne pomeni, da je primerna ali celo varna za ribe. Za to poskrbi biološka filtracija, ki odstrani oziroma pretvori škodljive presnovke kot sta amonijak in nitrit v manj škodljiv nitrat. To omogočajo nitrifikacijske bakterije, ki se v procesu vtekanja akvarija naselijo na površini filtrirnih materialov kot je keramika, sintrano steklo, plastika ali žgana glina. Skratka, na površini različnih inertnih materialov z veliko poroznostjo in s tem veliko površino.
Obstaja pa še tretji tip filtracije vode. To je kemična filtracija, kjer snovi kot so razne ionsko izmenjevalne smole, aktivno oglje in zeolit aktivno vežejo v vodi raztopljene snovi, le to očistijo vonja, obarvanosti in celo določenih škodljivih snovi, ki jih mehanska in biološka filtracija ne moreta odstraniti. Pri vezavi so bolj ali manj specifični.
Pomembno je, da filtrirni material v filtru logično in smiselno razporedimo. Najprej naj se voda mehansko prefiltrira, da se biološki in kemični filtrirni material čim manj zamažeta. Sledi naj Biološka filtracija in na koncu še kemična, ki sicer ni nujno potrebna a nam olajša številne probleme.
Izbira filtra za akvarij mora biti prilagojena predvsem velikosti akvarija, ter potrebam in številu akvarijskih prebivalcev. Mora pa biti dovolj zmogljiv, da predela vse ribje izločke, zato je pomembno da je dovolj velik in da vsebuje kvaliteten filtrirni material. Da zagotavljamo optimalno delovanje filtra, pa je potrebno tudi redno vzdrževanje filtrirnega materiala.
Pri izbiri filtra se lahko odločamo med notranjimi in zunanjimi filtri. Prvi so praviloma manjši in se nahajajo na steni ali visijo na robu akvarija. Lahko imajo samo en prekat ali pa tri in celo več. Običajno jih sestavlja črpalka, ki črpa vodo prek filtrirnega materiala in jo vrača nazaj v akvarij. Črpalko lahko pri nekaterih filtrih nadomesti vzgon, ki nastane pri dviganju zračnih mehurčkov skozi cev. Prednost notranjih filtrov je popolnoma zaprt sistem, ki 
onemogoča, da bi prišlo do izlivanje vode. Slabosti pa so majhen volumen filtra, kar pomeni da se hitro umaže, kazi izgled akvarija in zaseda dragoceni prostor.
Zunanji filtri so večji, torej je tudi volumen filtrirnega materiala večji, intervali med čiščenjem pa so po navadi precej daljši kot pri notranjih filtrih. Lahko ga postavimo v omarico in tako zakrijemo, v akvariju pa sta vidni samo dve cevi, ki ju lahko zakrijemo s kosom dekoracije ali rastlinjem (glej sliko). Slabost zunanjih filtrov je edino večja verjetnost izpusta vode, do katerih pa največkrat pride zaradi neustreznega vzdrževanja filtra in ne zaradi napake v izdelavi.
Grelci
Akvarijski grelci so podolgovata grelna telesa, zatesnjena v večjo stekleno epruveto iz trdnega stekla. Nekateri so dodatno zaščiteni s PVC košarico. Večina grelcev je vodotesnih in jih lahko popolnoma potopimo, v nasprotnem primeru imajo na vrhu označeno najnižji in najvišji dovoljen nivo vode. Pri rokovanju z grelci je pomembno, da jih pred tem izključimo in počakamo nekaj minut, da se ohladijo. Večina sodobnih grelcev je opremljena s termostatom, ki zagotavlja vzdrževanje stalne temperature, ki je lahko v naprej določena ali pa jo s pomočjo številčnice nastavimo po želji. Grelca nikoli ne odstranimo iz akvarija vključenega, saj se lahko močno opečemo ali celo povzročimo požar.
POMEMBNO: Če se nam vseeno kdaj zgodi, da grelec deluje izven vode, ga izključimo in počakamo da se ohladi, nikar ga ne namestimo v vodo, saj lahko stekleni del zaradi velike razlike v temperaturi poči.
Za večjo varnost pa so modernejši grelci že izdelani iz posebnega, zelo odpornega polimera, ki onemogoči fizične poškodbe grelca. Grelci pa so lahko nameščeni tudi na cevi, ki povezuje zunanji filter z akvarijem ali pa so celo vgrajeni v samem filtru.
Moč grelcev je izražena v vatih (W). Za vsak liter vode je priporočljivo 1W moči grelca, torej za 50 litrski akvarij zadostuje že 50W grelec, za 200 litrski akvarij 200W grelec…, vendar so to le priporočljive vrednosti, saj bo za recimo 120 litrski akvarij dovolj že 100W grelec. Upoštevati moramo tudi razliko v temperaturi prostora in želeni temperaturi akvarijske vode ter temu ustrezno izbrati primerno moč grelca.|
Volumen akvarija (L) |
Δ 5 °C |
Δ 10 °C |
Δ 15 °C |
|
25 |
25W |
50W |
75W |
|
50 |
50W |
75W |
75W |
|
75 |
50W |
75W |
150W |
|
100 |
75W |
100W |
200W |
|
150 |
100W |
150W |
300W |
|
200 |
150W |
200W |
2x 200W |
|
250 |
200W |
250W |
2x 250W |
|
300 |
250W |
300W |
2x 300W |
Tabela 1: Moč grelca (W) glede na razliko v temperaturi prostora in željeno temperaturo akvarijske vode (Δ)
Ob uporabi grelca je priporočljiva tudi uporaba termometra, s katerim nadzorujemo pravilno delovanje grelca. Termometri so načeloma stekleni in se pritrdijo na notranjo stran akvarijskega stekla, tako da lahko hitro razberemo prikazano temperaturo. Termometri iz tekočih kristalov se namestijo na zunanjo stran akvarijskega stekla, temperaturo pa razberemo po spremenjeni barvi ob temperaturni skali. Taki termometri so manj natančni, saj merijo površinsko temperaturo akvarijskega stekla, ki pa je lahko drugačna, kot je temperatura vode.
Modernejši pristop k nadzorovanju temperature vode so digitalni termometri, pri katerih je v stiku z vodo le sonda, ki se običajno nahaja na daljši žički, med tem ko je zaslon pogosto nameščen na akvarijski pokrov ali akvarijsko steklo.
Osvetlitev
Osvetlitev akvarija načrtujemo skladno s potrebami organizmov, ki bodo v njem prebivali. Moč razsvetljave merimo v vatih (W), izraženo razmerje med močjo razsvetljave v vatih in prostornino akvarija v litrih (W/l) pa nam je v pomoč pri izbiri rastlin, saj imajo le-te zelo različne zahteve po svetlobi, prav tako kot tudi ribe. Izkoristek svetlobe iz svetlobnega vira lahko povečamo z uporabo odsevnika. Če so še pred nedavnim prednjačile fluorescentne sijalke tipa T8 in T5, katerim je svetilnost padala s številom ur uporabe in jih je bilo priporočljivo menjati po največ enem letu, so jih zdaj praktično v celoti zamenjala LED svetila za akvarije. Pri teh so izgube svetilnosti precej manjše, življenjska doba pa precej daljša. In še bolj enostavna za uporabo so, manjša, se manj grejejo in delujejo pri nižjih napetostih, kar je za uporabo v akvariju - v neposredni bližini vode - vsekakor zelo pomembno.
Sijalke in zaščitna stekla občasno obrišemo s krpo navlaženo s kisom in s tem preprečimo dodatno izgubo svetilnosti. Za več informacij o svetlobi in njenem pomenu za rastline si preberite tukaj.
Hranilna podlaga
Hranilna podlaga je mešanica hranil za rastline, ki jo, še preden v akvarij nalijemo vodo, nasujemo v dele akvarija, kjer bomo imeli zasajene rastline in jo prekrijemo s peskom. Hranilna podlaga ni nujno potrebna za rast enostavnejših rastlin, vendar bistveno pripomore k njihovi rasti, nujno pa je potrebna za rastlinske akvarije (akvariji, kjer je glavni poudarek na rastlinah), saj se rastline tako hitreje ukoreninijo. Hranilna podlaga tudi pospeši rast rastlin, ki hranila sprejemajo izključno preko koreninskega sistema.
Pesek
Za uporabo v sladkovodnem akvariju so najprimernejši kremenčevi peski. Ti so nevtralni, saj ne vplivajo na parametre vode, kar pomeni, da se ne topijo. Pesek naj bo ustrezne granulacije, ki omogoča dobro rast rastlin in prezračenost akvarijskega substrata. Izbiro peska prilagodimo tudi ribam, saj ni vsak pesek dober za vse ribe. Talne ribe, kot so somiči in činklje, se tako najbolje počutijo na finem, drobnem pesku ali mivki, ki jim ne poškoduje občutljivih telesnih delov. V nasprotju s talnimi ribami pa rastline v finem pesku ali mivki lahko slabše uspevajo, saj se tak substrat velikokrat zelo zbije in zelo oteži pretok vode okoli koreninskega sistema in posledično tudi izkoristek hranil. Pogosto lahko izbiramo med naravnimi in obarvanimi peski. Če izbiramo barvane peske, bodimo pozorni na znamko peska, saj niso vsi obarvani peski primerni. Razlikujejo se namreč v načinu nanosa barve. Razlike med naravnimi in kvalitetnimi obarvanimi peski ni, razen seveda v barvi. Barva peska pa je pomembna tudi za počutje rib. Nekatere ribe se namreč na svetlem pesku ne počutijo najbolje, ves čas se skrivajo in so blede barve. Take so predvsem majhne jatne ribice, zato njim raje zagotovimo temnejše peske v rjavih ali sivih odtenkih.
Dekorativni peski nam ponujajo dodatno možnost okrasitve našega akvarija, saj jih pogosto uporabimo le za posebne namene, kot je na primer nasutje "bele stezice" ali usvarjanju zanimivega detajla v predelu akvarija, kjer ni rastlin
Dekoracija
Dekoracija v akvariju ni nujno potrebna, lahko pa polepša akvarij in naredi okolje bolj primerno za njegove prebivalce. Izjema pri tem so akvariji z afriškimi ostrižniki, kjer je nujno da s postavitvijo kamenja zagotovimo dovolj skrivališč, saj njihovo naravno okolje vsebuje veliko skal in le redko katero rastlino. Dekoracijo delimo na naravno in umetno. Naravna dekoracija, kot je kamenje, korenine tropskih dreves, lupine njihovih plodov in včasih celo listje, dajo akvariju naraven videz in zagotovijo skrivališča in morebitna mesta za drst. Pri izbiri naravne dekoracije moramo biti previdni predvsem z izbiro kamenja in korenin. Kamenje za akvarije mora biti netopno in ne sme vplivati na parametre vode, razen v primeru, da to izrecno želimo. Ponavadi lahko vsebujejo apnenec, zato zadošča že enostaven preizkus s kisom ali šibko kislino, ki se ob stiku z apnencem zapeni. Pri izbiri korenin tropskih dreves ponavadi ni težav, edina slaba stvar je izločanje taninov, ki akvarijsko vodo rahlo rjavo obarvajo. Ta obarvanost za akvarijske organizme ni škodljiva, nekaterim pa celo koristi. Če korenine dreves nabiramo v naravi, pazimo, da je korenina resnično suha ter da ne vsebuje smol (korenine iglavcev zaradi tega niso primerne). Korenino, ki smo jo nabrali v naravi, za vsak primer razkužimo s kuhanjem.
Idealni dodatek bo tudi suho listje - na primer Catappa pa tudi razna druga naravna dekoracija. Ves ta povsem naravni material v vodo sprošča koristne snovi, med drugim tudi tanine in huminske kisline, kar bo vodo obarvalo v temnejše barve, znižalo in stabiliziralo pH vrednost, hkrati pa bo dobra podpora imunskemu sistemu rib. Deluje pa tudi proti bakterijam, glivam in parazitom. Razpadajoči naravni materiali so tudi odlična hrana za ribje mladice. In še videti je odlično! Več o naravni dekoraciji v akvariju preberite tudi na našem blogu.
Umetna dekoracija je zaželena predvsem pri akvaristih začetnikih, običajno se je izkušeni akvaristi izogibajo, saj akvariju ne daje naravnega videza.
Rastline
Prave rastline veliko doprinesejo h kvaliteti vode in kakovosti bivanja vseh organizmov. Poleg dekorativne vloge in nudenju zavetja ribam in njihovim mladicam pa igrajo zelo pomembno vlogo pri kroženju elementov kot so na primer dušik, fosfor in ogljik. Preko procesa fotosinteze vodnim organizmom zagotavljajo tudi življenjsko pomemben kisik za dihanje (kisik je pravzaprav stranski produkt fotosinteze). Rastline torej čistijo vodo.
Pri izbiri rastlin bodite pozorni na njihove zahteve po količini svetlobe hranilih, velikost in temperaturo. Če jim boste zagotovili ustrezne pogoje, vas bodo nagradile z lepo rastjo in močnimi barvami, v nasprotnem primeru pa bodo videti dokaj klavrno in bodo na koncu verjetno propadle. Rastline je potrebno redno gnojiti, saj v nasprotnem primeru v akvariju hitro pride do pomanjkanja posameznih hranil. Predvsem sta primerni gnojili Dennerle V30 Complete in S7 VitaMix, ki vsebujeta vse, kar rastline potrebujejo. Če želimo zagotoviti redno dodajanje hranil v ustreznih količinah, lahko uporabimo tudi dozirno črpalko Dennerle Dosator.
Pri izbiri rastlin pa igra pomembno vlogo tudi velikost akvarija. Za majhne akvarije so primerne predvsem manjše rastline z manjšimi listi. Tudi mesto zasaditve igra pomembno vlogo predvsem pri izgledu akvarija, zato nižje rastline zasadimo spredaj, višje pa bolj proti zadnji strani akvarija. Tako še dodatno optično povečamo akvarij.
Prva postavitev akvarija
Kaj potrebujete za prvo postavitev akvarija? Seveda je to odvisno od tipa akvarija, ki ga želite imeti, v grobem pa potrebujete akvarij in pripadajočo tehniko, dekoracijo, hranilno podlago, pesek, rastline, papirnate brisače, pršilko za vodo, pripravljeno vodo in nekaj spretnosti.
Preden postavite akvarij, dobro operite akvarijske rastline. Sveže kupljene rastline lahko izločajo snovi, ki škodujejo določenim prebivalcem akvarijev. Vprašajte prodajalca, kako dolgo že imajo rastline in če so sveže jih je potrebno nekaj dni namakati. Odstranite rastni medij ali peno, pristrižite koreninice (približno za polovico). Če je mogoče, jih namakajte v vodi 3 dni in vsak dan zamenjajte vodo.
Načini postavitve akvarija so različni. Nekateri radi v akvarij nalijejo nekaj vode, preden zasadijo rastline, drugi dekoracijo postavijo v akvarij že na začetku in nato dodajajo hranilno podlago in pesek. Način postavitve je odvisen tudi od tega, kakšen tip akvarija želimo imeti.
V naslednjih korakih vam bomo predstavili način, ki se za nas najbolje obnese.
- Akvarij najprej obrišite oziroma umijte z vlažno krpo. Tako odstranite morebitne ostanke snovi, ki bi lahko zašle na steklo med lepljenjem. Prav tako dobro operite pesek, če je to potrebno (nekateri peski so že predhodno oprani) in vso dekoracijo. Pri tem ne uporabljajte nikakršnih čistilnih sredstev, le vodo.
- Če bo akvarij rastlinski, nasujte hranilno podlago na mestih, kjer bi radi imeli rastline. Nasujte jo v višini 2 cm (približno en prst)
- Nasujte dekorativni pesek v višini od 3-8 cm. Po potrebi popravite razporeditev večje dekoracije in zgladite pesek. Za lepši izgled pomaga, če akvarijski pesek nasujete tako, da se višina sloja proti zadnji strani akvarija dviguje. S tem ustvarite občutek globine in akvarij optično povečate.
- Razporedite večjo dekoracijo, kot so korenine in kamenje in dodajte pesek, če je potrebno.
- Zasadite rastline tako, da jih primete za korenine in z isto roko v pesek izdolbete luknjo. Nato rastlino malce potegnite navzgor, da poravnate korenine. Če vam delo z roko ne gre, si lahko pomagate z zakrivljeno pinceto (predvsem primerno za ožja mesta). Rastline med sajenjem pršite z vodo, da preprečite izsušitev.
- Namestite vso akvarijsko tehniko, vendar je ne priključite.
Nalijte vodo, ki ste jo prej pripravili s sredstvom za pripravo vode. Pomagajte si tako, da vodo vlivate na plitev krožnik, da vodni curek ne razkoplje peska. - Ko je voda nalita do želene višine,zaprite pokrov in priključite akvarijsko tehniko.
Sedaj se začne najhujše! Čakanje.
Vtekanje akvarija
Vtekanje ali "ciklanje" akvarija pomeni, da akvarij lahko deluje samostojno, ko vanj naselimo organizme, parametri vode so stabilni (pH, trdota...) in da nemoteno poteka razgradnja amoniaka do nitrata, nikakor pa ne nekajdnevno delovanje akvarija, preden vanj naselimo prve organizme. Akvarij mora po začetni ureditvi delovati toliko časa, dokler sistem v njem ne postane "samozadosten". Biološka filtracija igra pri tem ključno vlogo, saj poteka razgradnja v vodi raztopljenih ali v filtru nabranih organskih snovi na manj škodljive produkte s pomočjo bakterij. To niso kakršnekoli bakterije, temveč posebne nitrifikacijske bakterije, ki niso nevarne akvarijskim prebivalcem in ljudem. Bakterije za vtekanje akvarija pa lahko naselimo s posebnimi pripravki, ki vsebujejo bakterijske kulture, kot je Dennerle BactoClean Bio, ali pa jih prenesemo iz že utečenega akvarija. Lahko tudi počakamo, da se v zadostni meri namnožijo same od sebe, vendar vtekanje akvarija brez uporabe pripravkov ali "transplantacije" poteka precej dlje, tudi do pol leta.
Bakterije, ki jih skušamo naseliti, so v osnovi dveh vrst, za razumevanje njihove vloge pa je potrebno spoznati dušikov cikel ali cikel razgradnje amonijaka. Poznavanje dušikovega cikla je vitalnega pomena za dobro vzdrževanje akvarija in zdravje ribic v njem.
V bistvu se ta cikel dogajajo neprestano, mi pa mu moramo za začetek pomagati, da dobro steče. Dodajanje bakterij v akvarijsko vodo pa samo po sebi ne naredi veliko koristnega, če teh bakterij tudi ne hranimo. Da bomo vedeli s čim, moramo najprej spoznati sledeče: gonilo dušičnega cikla v akvariju sta dva rodova bakterij:
Bakterije iz rodu Nitrosomonas, ki predelajo, zaradi procesa gnitja in razpadanja organskih snovi, nastali amonij/amonijak v nitrite (NO2) in kisik (O2). Bakterije iz rodu Nitrobacter pa predelajo nastale nitrite (NO2) v nitrate (NO3) in kisik (O2).
Pomembno je vedeti, da so tako amonijak, nitrati in nitriti v "prevelikih" količinah smrtni za ribe in nevretenčarje. Tako bomo najbolj strupeno spojino - amonijak, predelali v manj strupeno - nitrite, te pa v še manj strupeno - nitrate, ki jih potrebujejo akvarijske rastline za svojo rast. Tem hitreje rastoče so rastline, več nitratov porabijo.
Vandar kako ohranimo bakterije v filtru, če pa v akvariju nimamo rib in je preveč čist, da bi v njem že kaj razpadalo? Enostavno. Dodamo malo ribje hrane. To hrano bodo napadle bakterije in plesni v vodi, in ko se bodo slednje mastile, bo amonijak, ki je stranski produkt razgradnje, na voljo koristnim bakterijam v filtru. S tem bo krog dušika v akvariju sklenjen.
V praksi vtekanje akvarija traja približno en mesec. V tem času, ob predpostavki da ste dodali začetno kulturo bakterij in jih dobro hranili, se te dovolj namnožijo, da v akvarij lahko naselimo prve ribe.
Velja pa tudi omeniti, da so bakterije v filtru dokaj krhke in jih lahko že daljši izpad elektrike popolnoma vrže iz tira. Zato pazimo, da je okolje, v katerem bivajo (akvarij in filter) stabilno. To dosežemo tako, da vodo vedno obdelamo s sredstvi za pripravo vode, saj le tako izničimo škodljivi klor in težke kovine. Paziti moramo, da ne pride do prevelikih nihanj temperature, pH, manjšimi rednimi menjavami vode, da ne pretiravamo s presesavanjem dna in čiščenja filtra, zelo pomembno pa je, da filtra nikoli ne čistimo pod tekočo vodo, temveč vedno v vodi iz akvarija. Za to vam bodo kasneje hvaležne tudi ribe.
Le utečen akvarij nudi primerno okolje za varno naselitev rib. V primeru, da akvarij in filter nista utečena, lahko, odvisno od velikosti akvarija, slej kot prej pride do akutne zastrupitve z amonijakom ali nitrit, ki so za vse vodne organizme zelo strupeni
Prebivalci
Izbira organizmov mora biti premišljena, prilagojena našim zmožnostim in izkušnjam, velikosti akvarija in prisotnosti ustrezne opreme. Niso vsi organizmi zadovoljni s povprečno vodovodno vodo, temperaturo ali celo hrano. Nekaterim prija močan pretok, drugi ga ne prenesejo; nekateri imajo raje bolj diskretno osvetljen akvarij, drugi pa močno svetlobo. Spet tretji potrebujejo ogromno prostora bodisi ker so zelo aktivni plavalci bodisi ker zelo zrastejo. Če nismo vešči v pripravi vode ali prepričani o potrebi organizmov, ki so nam všeč, si za začetek raje omejimo na manj zahtevne prebivalce, ki se zadovoljijo s tem, kar jim lahko ponudimo. Izbira ni tako majhna, v veliko pomoč pa vam bodo izkušeni akvaristi v akvaristični trgovini ali na spletnih omrežjih – tu velja previdnost, saj je potrebno informacije jemati s kančkom soli; veliko informacij pa lahko najdete tudi v akvaristični literaturi ali posebnih bazah organizmov na svetovnem spletu. Nadvse pomembno je, da se ustrezno pripravimo in informiramo, da lahko organizmom ponudimo tako okolje, kot ga potrebujejo. Le tako bodo nam v veselje in ponos.
