Koristi akvarijski rastlin in zakaj niso samo za okras
Akvarijske rastline se zlasti začetnikom zdijo prej kot ne nadloga, saj bodo morali biti poleg rib pozorni še na dobrobit rastlin. Iz nekega razloga velja prepričanje, da je skrb za akvarijske rastline preveč zapletena za začetnike. Vendar pravilno izbrane akvarijske rastline - tu ne mislimo na vizualni izgled, temveč njihovo "težavnostno stopnjo" in primernost za akvarij v katerem bodo rastle - bistveno pripomorejo k stabilizaciji celotnega akvarijskega ekosistema. Rastline v akvariju niso samo za okras.
Oksigenatorji
Rastline proizvajajo kisik, ki ga ribe in drugi akvarijski prebivalci nujno potrebujejo za dihanje. Kisik nastane v procesu fotosinteze, vendar ne iz ogljikovega dioksida, temveč zaradi razpada vode pod vplivom svetlobe (fotoliza) na encimatski mašineriji fotosistema II. Zapleteno? Ja, ker mora biti :)
V dobro načrtovanem akvariju je vsebnost kisika v vodi najvišja nekaj ur po prižigu luči. To je najbolj opazno po drobnih mehurčkih kisika, ki se dvigajo skozi vodo. Ti se pojavijo le, ko je akvarijska voda nasičena s kisikom.
Če se nasičenje akvarijske vode s kisikom ne pojavi v celem dnevu, je to v osnovi posledica bodisi premalo svetlobe bodisi premalo CO2. Lahko pa da primanjkuje kakega drugega hranila ali pa je voda preobremenjena z organskimi spojinami.
Kisik seveda lahko v akvarij dodajamo s prezračevanjem s tehničnimi ali kemičnimi pripomočki, vendar so akvarijske rastline boljše od tehničnih pomagal, saj je kisik že dobro raztopljen v vodi, v obliki mehurčkov pa se sprošča le, ko je voda z njim že nasičena.
Rastline za zdravje in higieno
Zdrave akvarijske rastline pripomorejo k zmanjševanju števila bakterij v vodi, s čimer pripomorejo k zmanjšanju stopnje obolevanja rib, v primerjavi z akvariji brez rastlin. Rastline iz vode izločijo tudi nekatere organske spojine, kot so fenoli ali detergenti in celo ciankalij ki so za ribe nevarne ali celo strupene.
Nekatere rastline celo izločajo spojine, ki negativno vplivajo na rast patogenih bakterij.
Rastline proti nakopičenju hranil
Rastline s svojo rastjo posežejo tudi po hranilih, ki se s časom nakopičijo v akvariju. Mednje spadata predvsem nitrat (NO3) in fosfat (PO4), njun vir v akvariju pa so predvsem ribe in druge živali. Z delnimi menjavami vode lahko njuno količino znižamo le deloma.
Z gosto zasaditvijo s hitro rastočimi rastlinami se zoperstavimo počasnemu kopičenju nitratov in fosfatov ter posledičnemu izbruhu alg, posebej učinkovite rastline pri tem pa so Rotala rotundifolia, Vallisneria, Sagittaria, Hygrophilla difformis, Egeria densa in številne druge. Najučinkoviteje pa nitrate in fosfate porablja vodna leča. Od vseh rastlin, vodnih in kopenskih, raste najhitreje, in hitra rast povzroča njeno nenasitno lahkoto po nitratih in fosfatih.
Rastline kot čistilci
S sproščanjem kisika skozi korenine številne rastline ohranjajo substrat prezračen in brez anaerobnih območij. Obenem preprečujejo nabiranje metana v substratu in njegovo črnenje, ki je posledica anaerobnih procesov. Rastline v sustratu, ki je počrnel, ne bodo rasle.
Rastline kot varno zavetje
Rastline izboljšajo življenjski prostor rib, saj jim nudijo skrivališča, kamor se lahko ribe v sili zatečejo. Ribe se v akvarijih z rastlinami bolje počutijo, kar se pozna predvsem na njihovi obarvanosti in obnašanju. V okolici rastlin, zlasti mahov, se zadržuje obilica mikroorganizmov ali drobnih vodnih nevretenčarjev, ki so prava poslastica za majhne vrste rib ali ribje mladice.
Rastline v akvariju pomembno pripomorejo k stabilizaciji ekosistema in v njem opravljajo ključno vlogo ne samo proizvodnje kisika, temveč tudi odstranjujejo nakopičene dušikove in fosforne spojine ter na ta način preprečujejo razraščanje alg, nudijo zavetje akvarijskim prebivalcem in naredijo akvarij bolj naraven.